-
1 house
1. plural - houses; noun1) (a building in which people, especially a single family, live: Houses have been built on the outskirts of the town for the workers in the new industrial estate.) hiša2) (a place or building used for a particular purpose: a hen-house; a public house.) hiša3) (a theatre, or the audience in a theatre: There was a full house for the first night of the play.) dvorana4) (a family, usually important or noble, including its ancestors and descendants: the house of David.) družina2. verb1) (to provide with a house, accommodation or shelter: All these people will have to be housed; The animals are housed in the barn.) nastaniti2) (to store or keep somewhere: The electric generator is housed in the garage.) spraviti•- housing- housing benefit
- house agent
- house arrest
- houseboat
- housebreaker
- housebreaking
- house-fly
- household
- householder
- household word
- housekeeper
- housekeeping
- houseman
- housetrain
- house-warming 3. adjectivea house-warming party.) ob vselitvi- housework
- like a house on fire* * *I [háus]nounhiša, dom, stanovanje; bivališče (živali); hišni stanovalci; gospodinjstvo; družina, rod, dinastija; economy trgovska hiša, trgovsko podjetje; theatre gledališče, občinstvo v gledališču, gledališka predstava; koledž, študentovski dom, internat; colloquially ubožnica; colloquially gostilna; astronomy dvanajsti del neba; military slang loto igra za denar; zborHouse — parlament, skupščina, narodni poslancithe House — londonska borza; angleški parlament; koledž (zlasti Christ Church v Oɔfordu)British English House of Commons — angleški spodnji domBritish English House of Lords — angleški zgornji domBritish English Houses of Parliament — angleški parlamentlike a house on fire — kot blisk, zelo hitro, kot bi gorelohouse of call — prenočišče, gostiščejuridically house of detention — preiskovalni zapor; poboljševalnica za mladoletnikehouse of ill fame — javna hiša, bordelII [háuz]1.transitive verbsprejeti v hišo, nastaniti, dati stanovanje; spraviti, uskladiščiti; nautical pritrditi, pričvrstiti;2.intransitive verbstanovati, bivati
См. также в других словарях:
úra — e ž (ū; v pomenu naprava ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hvalíti — in hváliti im nedov. (ȋ á) 1. izražati hvalo, priznanje: druga drugo sta hvalili; gostje hvalijo dobro kuhinjo in postrežbo; vsaka mati hvali svojega otroka; svatje so hvalili nevestino lepoto; hvaliti vestno opravljeno delo; neupravičeno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
